O društvu

Društvo bibliotekarjev Gorenjske je bilo ustanovljeno 5. maja 1976 kot pravni naslednik leta 1968 ustanovljene podružnice Društva bibliotekarjev Slovenije v Kranju. Je prostovoljno, samostojno, neprofitno združenje knjižničarskih delavcev na območju Gorenjske, ki se združujejo z namenom druženja, izmenjave izkušenj in strokovnih informacij s področja knjižničarstva. Društvo združuje knjižničarje iz splošnih, šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnic in pokriva območje  gorenjskih občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Jesenice, Jezersko, MO Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica.

Leta 2014 je imelo Društvo bibliotekarjev Gorenjske 107 aktivnih članov, leta 2015 97, v letu 2016 pa vključuje samo še 90 aktivnih članov. Med njimi je 80 članov s statusom zaposlenega, 6 upokojencev, 3 študentke in 1 častna članica. Kaj botruje takemu osipu članstva je težko ugotoviti, nekateri so svoj izstop iz društva utemeljili z nestrinjanjem, da je plačilo znanstvene revije Knjižnica del društvene članarine, drugim se zdi že sama članarina previsoka, tretji trdijo, da članstvo v društvu ne nudi posebnih ugodnosti. Pripadnost stanovski organizaciji, katere izvršni odbor se zadnja leta še posebej trudi za svoje člane, na Gorenjskem žal upada. Morda pa v dobi novih tehnologij in hitrih komunikacij na sedanji način organizirano stanovsko društvo izgublja primarni smisel, morda je čas za spremembe ogrodja organizacije ter namena njenega delovanja. Vse to bodo prinesla prihodnja leta, predvsem pa bo težko najti in stimulirati ljudi, ki bodo tudi v prihodnje pripravljeni prostovoljno, pa vendar z osebno odgovornostjo, voditi strokovna društva.

 

Namen in cilji društva

Kot piše v statutu društva, je DBG prostovoljno, samostojno, neprofitno združenje knjižničarskih delavcev na območju Gorenjske, ki se združujejo z namenom druženja, izmenjave izkušenj in strokovnih informacij s področja knjižničarstva. Društvo združuje knjižničarje iz splošnih, šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnic in pokriva območje  gorenjskih občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, MO Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica.[1]

Namen društva je spodbujati poglobljeno spoznavanje knjižničarske stroke, izmenjavanje strokovnih izkušenj, povezovanje knjižničarjev in drugih zaposlenih v stroki, sodelovanje s sorodnimi organizacijami in društvi, z državnimi organi, s strokovnimi organizacijami in zavodi s področja kulture in izobraževanja ter z drugimi zainteresiranimi strokovnimi organi. Namen društva presega uresničevanje interesov njegovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju knjižničarstva, kulture in izobraževanja. Član društva lahko postane vsak, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z knjižničarsko stroko, podpiše pristopno izjavo, plača članarino in se strinja s statutom društva.

Cilji društva v tekočem mandatu so:

  • krepitev ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti doma in v tujini;
  • izvajanje dejavnosti, programov in projektov s področja knjižničarstva, kulture in izobraževanja;
  • obravnavanje in reševanje strokovnih vprašanj s področja knjižničarstva in z njim povezanih ved;
  • približevanje knjižničarstva širši javnosti;
  • ustvarjanje pogojev za čim širšo dostopnost kulturnih dobrin;
  • izmenjava strokovnih informacij in izkušenj med člani ter širšo javnostjo s področja knjižničarstva, kulture in izobraževanja;
  • spodbujanje in podpiranje izobraževanja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja članov doma in v tujini;
  • podpora in spodbujanje razvoja vseh vrst knjižnic ter njihovega medsebojnega sodelovanja in povezovanja;
  • podpiranje svobodnega pretoka informacij.

Za dosego svojega namena in ciljev društvo v tekočem mandatu izvaja naslednje naloge oziroma nepridobitne dejavnosti:

  • organizira strokovna in neformalna izobraževanja za člane in širšo javnost v obliki predavanj, okroglih miz, posvetovanj, razstav, tečajev, delavnic, strokovnih ekskurzij in drugih oblik izobraževanja;
  • izvaja izobraževalne in vzgojne programe s področja knjižničarstva za svoje člane in širšo javnost;
  • svojim članom podeljuje priznanja in nagrade za prizadevno delo v društvu in na področju knjižničarstva;
  • sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju zakonskih in drugih predpisov s področja knjižničarstva;
  • spremlja razvoj knjižničarske stroke doma in v tujini;
  • sodeluje s sredstvi javnega obveščanja in širšo javnostjo pri obravnavi vprašanj knjižničarske stroke;
  • obvešča člane in širšo javnost o zadevah skupnega interesa in daje pobude, predloge in mnenja za reševanje aktualnih strokovnih vprašanj;
  • izvaja druge dejavnosti, potrebne za nemoteno delovanje društva.

 

Vsebinski načrt dela

Na občnem zboru društva, 27. marca 2015, je njegova predsednica predstavila dokument z naslovom Načrt dela za leti 2015 in 2016, ki ga je občni zbor potrdil. Vsebino dokumenta so pripravile predsednica društva in članice izvršnega odbor, z njo pa so se strinjali tudi ostali člani društva. Delovni odbori naj bi poskrbeli za konkretno izvedbo načrtovanih dejavnosti. Prioriteta v tekočem mandatnem obdobju so bile priprave in izvedba dogodkov ob počastitvi in obeležju 40. obletnice preimenovanja društva, ki se odvijajo v letošnjem letu. Poleg priprav na obletnico društva so se po sklopih oblikovala tudi druga delovna področja. Vseh sklopov načrta dela v mandatnem obdobju je pet, in sicer:

  • poslovanje društva (IO DBG),
  • promocija,
  • izobraževanje,
  • družabno-strokovne aktivnosti in
  • priprave na obletnico.

 

  1. Poslovanje društva

To področje zajema delo vodstva društva, tj. njegovega izvršnega odbora, ki skrbi, da društvo posluje v skladu z zakonodajo, statutom in pravilniki. Dejavnosti, ki se jim IO DBG v tem mandatu posebej posveča, so naslednje:aktivno sodelovanje z ZBDS (dogovori o izdaj spominskega zbornika, sodelovanje pri dogovorih o knjižničarskem muzeju, predstavitev društva na jesenskem posvetovanju sekcij ZBDS);

  • organizacija okrogle mize v maju 2016 na temo knjižničarskega muzeja;
  • povezovanje z Zvezo kulturnih društev Kranj;
  • izvedba projekta »Knjigobežnice« v letu 2015 (v MOK smo uspeli s prijavo na razpisu Kultura – 2015);
  • izvedba projekta »Kdor ustvarja, slabo ne misli« v letu 2016 (postavitev priložnostne razstave in izdaja informativne zgibanke o t. i. predračunalniških knjižnicah na Gorenjskem v sodelovanju z Gorenjskim muzejem);
  • dogovarjanja s predavatelji o izobraževanjih;
  • dogovarjanja s tujino o ogledih knjižnic (strokovne ekskurzije);
  • dogovarjanja o najemih prostorov za prednovoletno srečanje in druge aktivnosti;
  • skrb za pridobivanje novih članov in krepitev stanovske pripadnosti;
  • skrb za dobro obveščenost in redno komunikacijo s člani;
  • imenovanje članov v delovne odbore ter njihova koordinacija;
  • organizacija sej in občnih zborov društva;
  • organizacija aktivnosti, ki bodo pripomogle k pridobitvi statusa društva v javnem interesu;
  • urejanje arhiva društva;
  • druga dogovarjanja in organizacijska dela.

 

  1. Promocija

Delovni odbor za promocijo društva je prevzel skrb za:

  • izdelavo informativne zgibanke društva;
  • končno postavitev spletne strani društva in njeno vsebino;
  • objave na FB strani društva;
  • promocijsko sodelovanje z Zvezo kulturnih društev Kranj;
  • promocijo v javnih občilih ob posebnih dogodkih in zaključkih projektov;
  • objave o delovanju društva in njegovih članov v različnih medijih;
  • promocijo dejavnosti z namenom pridobivanja novih članov (poudarek na sodelovanju s študenti, tj. Sekcijo študentov bibliotekarstva pri ZBDS, in knjižničarji iz drugih tipov knjižnic);
  • iskanje ugodnosti za člane društva pri zunanjih ponudnikih;
  • iskanje donatorjev in sponzorjev;
  • izdelavo drugega promocijskega gradiva, ki bo oglaševalo društvo (roll-up pano, plakati).

 

  1. Izobraževanje

Delovni odbor za izobraževanja, ki jih organizira društvo, je prevzel skrb za:

  • iskanje zanimivih tem za izobraževanja in predavanja (predavanje o Wikipediji (2014), delavnica De Bonovih 6 klobukov razmišljanja (2015), delavnica o javnem nastopanju (2016));
  • iskanje projektov, na katere bi se društvo lahko prijavilo (Knjigobežnice (2015), Kdor ustvarja, slabo ne misli (2016));
  • iskanje tem za strokovna srečanja (okrogla miza o ustanavljanju knjižničarskega muzeja (2016));
  • organizacijo ogleda vsaj ene aktualne razstave letno (Narodni muzej v Ljubljani – Mumija in krokodil (2014), Narodna galerija v Ljubljani – Slikati v Normandiji (2015));
  • iskanje možnosti za udeležbo na konferencah, sejmih in drugih strokovnih dogodkih (LILAC (2015), posvetovanja ZBDS (2014, 2015, 2016));
  • organizacijo poročanj kolegov z udeležb na konferencah, sejmih in drugih strokovnih dogodkih (poročanje z obiska knjižnic v Rigi 2014, poročanje s konference LILAC 2015, poročanje udeležencev projekta mobilnosti v EU (Knjižničarji v svetu – Čez planke nad zaplankanost) 2015, poročanje o obisku knjižnice DOKK1 v Aarhusu 2016);
  • predloge za podeljevanje društvenih in stanovskih nagrad.

 

  1. Družabno-strokovne aktivnosti

Delovni odbor, ki se posveča družabno-strokovnim aktivnostim, skrbi za:

  • iskanje destinacij in organizacijo dvodnevnih strokovnih ekskurzij (Ferrara in Ravena (2014), Graz (2015), Novi Sad (2016));
  • iskanje ponudb za obiske strokovnih sejmov;
  • organizacijo prednovoletnih srečanj s srečelovom (Prešernovo gledališče – foaje (2014), Stolp Škrlovc (2015));
  • organizacijo športnih dogodkov, kamor uvrščamo tudi novo obliko druženja – literarne pohode (Z DBG od literature do fiskulture: Žirovnica z okolico (2015), Preddvor – po poteh Josipine Turnograjske (2016)).

 

  1. Priprave na obletnico delovanja

DBG praznuje v letu 2016 40. obletnico preimenovanja društva. Za organizacijo in pripravo prireditev in aktivnosti, povezanih z obletnico, skrbi predvsem izvršni odbor društva, ki je pripravil časovnico poteka dogodkov:

  • slavnostna prireditev 13. maja 2016 v prostorih Gorenjskega muzeja (program z okroglo mizo na temo možnosti ustanovitve knjižničarskega muzeja v Sloveniji in v okviru projekta: Kdor ustvarja, slabo ne misli odprtje priložnostne razstave Generacija za generacijo: predračunalniške knjižnice na Gorenjskem);
  • imenovanje uredniškega odbora za pripravo in izdajo spominskega zbornika;
  • predstavitev društva na posvetovanju sekcij ZBDS septembra 2016 v Mariboru;
  • drugi spremljevalni dogodki čez vse leto (zaključna prireditev konec novembra na prednovoletnem srečanju društva);
  • promocija dogodka v strokovnih revijah in drugih javnih občilih (Gorenjski Glas, št. 38, leto 69, (13. maj 2016), str. 10[2], Knjižničarske novice, št.3/4, letnik 26 (2016), str. 18)[3].

 

Vsebinskih načrtov za delo je veliko. V društvu so potrebni ljudje, ki jim takšno delo pomeni izziv in jih spodbuja na poklicni poti. Potrebna je tako notranja kot zunanja spodbuda, za katero pa je zaželen predvsem posluh vodstva knjižnic, kjer so člani zaposleni. V društvu si želimo, da bi vodstveni delavci knjižnic spodbujali svoje zaposlene in morebitne študente bibliotekarstva k včlanjevanju v strokovna stanovska društva.

 

Izvedene aktivnosti in cilji

Po sprejetem načrtu dela za leti 2015 in 2016 lahko zapišemo, da je v delu društva mogoče zaznati opazen premik.

Zgibanka društva je bila posodobljena že leta 2014. Zelo dobro deluje FB stran, kjer imamo trenutno 200 sledilcev, kar je za področje knjižničarstva solidno. Ko objavimo kaj res zanimivega, presežemo tudi »čarobno« številko 1000 ogledov. Zaostajamo pa pri izdelavi spletne strani, ki je še vedno v nastajanju. Zataknilo se je namreč pri dodajanju vsebin. Domena na Arnesu se vsako leto podaljšuje. Zveza kulturnih društev Kranj nas redno vabi k sodelovanju na lokalnih prireditvah, vendar se za enkrat še nismo odzvali povabilom, ker naša dejavnost ne vsebuje ustreznih točk za nastope. Dobili smo donatorje za nagrade na prednovoletnem srečanju. V preteklem letu smo izdelali društveni reklamni pano – roll up, ki ga uporabljamo za promocijo društva in njegove dejavnosti.

Konec leta 2015 je predsednica društva napisala povabilo študentom bibliotekarstva z namenom pridobivanja novih članov. Prispevek je bil objavljen v prvi številki Štubidu-ja, revije študentov bibliotekarstva, v letu 2016.

V letu 2015 je bil najbolj odmeven in uspešno izveden projekt Knjigobežnice, s katerim smo Kranj obogatili za 5 lesenih hišk, namenjenih izmenjavi dobrih knjig. Škofja Loka, Begunje na Gorenjskem, Jesenice in Tržič pa so mesta, ki imajo vsaka po eno DBG-jevo leseno hiško več. Idejo o izdelavi knjigobežnic je v društvo prinesla članica IO, Anja Peternelj. Hiške so nastale pod okriljem društva in z veliko mero dobre volje članic IO DBG: Milene Enci, Silve Kos, Anje Peternelj, Tine Oman, Ane Marije Miklavčič in Martine Klemenčič. Projekt je na razpis Kultura 2015 (Mestna občina Kranj) prijavila predsednica društva, Maja Vunšek. Skrbela je za njegovo izvedbo, oglaševanje, finančno konstrukcijo, promocijo in ustrezen zaključek. Brez Milene Enci in akademske slikarke Kaje Urh pet kranjskih hišk ne bi bilo tako kakovostno izdelanih in celostno premišljenih, kot so. O poteku projekta je predsednica napisala članek, ki je bil objavljen v Knjižničarskih novicah, št. 12, letnik 25 (2015), str. 18[4].

Osnovni podatki o projektu Knjigobežnice, prijavljenem na MOK Kultura 2015:

  • prva hiška je bila postavljena na športno-otroškem igrišču GIBI GIB (22. 5. 2015);
  • druga hiška je bila postavljena pred Kavka kava barom (25. 5. 2015);
  • tretja hiška je bila postavljena v Zdravstveni dom Kranj (4. 6. 2015);
  • četrta hiška je bila postavljena pred Cafe Galerijo Pungert (13. 6. 2015);
  • peta hiška je bila postavljena na umetniško zgradbo Trainstation Squat (24. 6. 2015).

Za kranjski projekt je bil oblikovan tudi  reklamni letak.

Postavljene hiške smo oglaševali:

  • na FB strani DBG,
  • na FB strani skupine Knjigobežnice,
  • na FB strani Kranj, odprto mesto (izdelan reklamni letak),
  • na Radiu Kranj (13. 6. 2015 posnet radijski prispevek),
  • članek v lokalnem časopisu Kranjčanka (ki je brezplačno razdeljen v vsa gospodinjstva MOK, št. 8, avgust 2015),
  • posnet TV prispevek na GTV (27. 8. 2015),
  • od avgusta 2015 naprej se vsak mesec oglašujejo v mesečnem koledarju prireditev Kam? V Kranj!,
  • ob zaključku projekta je bil objavljen članek v Knjižničarskih novicah.

Ostale štiri hiške so bile prav tako oglaševane na FB strani DBG, v FB skupini Knjigobežnice, objavljeni so bili tudi trije članki, in sicer v Deželnih novicah (5. 6. 2015), v Begunjskih novicah (21. 12. 2015) in v Tržičanu (30. 4. 2015). Dodane so bile objave na FB strani Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica (27. 5., 5. 6. in 15. 6. 2015), na FB strani Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka (v maju 2015 in 1. 6. 2015), na FB strani Občinske knjižnice Jesenice (22. 5. 2015) in na portalu Mojaobcina.si za Knjižnico dr. Toneta Pretnarja Tržič (maj 2015). Marinka Kenk Tomazin je 19. 5. 2015 dala izjavo o tržiški knjigobežnici za Radio Ognjišče.

Pomembno pri omenjenem projektu je, da za hiške skrbimo članice IO DBG in jih tudi redno polnimo z novimi knjigami.

V društvu se v okviru zmožnosti trudimo, da organiziramo tudi ustrezen program izobraževanj, in članom redno posredujemo vse informacije o izobraževanjih, prejete s strani ZBDS ali drugih področnih društev. Tako so imeli člani v letih 2014, 2015 in 2016 na voljo naslednja izobraževanja, strokovne ekskurzije in druga športno družabna druženja:

  • 4. 2014: voden ogled razstave v Narodnem muzeju v Ljubljani z naslovom: Mumija in krokodil;
  • 6. 2014: delavnica in predavanje 6 klobukov razmišljanja (po De Bonu);
  • in 12. 10. 2014: strokovna ekskurzija v Italijo, in sicer v Ferraro in Ravenno, kjer smo najprej obiskali splošno knjižnico Biblioteca Comunale “Giorgio Bassani” in nato še specialno knjižnico Biblioteca Comunale Ariostea;
  • 11. 2014: prvič smo organizirali prednovoletno druženje za člane DBG, in sicer v foajeju v Prešernovem gledališču v Kranju, organiziran je bil tudi srečelov;
  • 3. 2015: voden ogled razstave v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom: Slikati v Normandiji;
  • 9. 2015: organizirali smo 1. DBG-jev pohod po literarnih poteh. Ob tej priložnosti si je predsednica izmislila »športni« slogan: Z DBG od literature do fiskulture. Za prvo destinacijo smo si izbrali pohod po Poti kulturne dediščine – Žirovnica z okolico;
  • 10. 2015: enodnevna strokovna ekskurzija v Avstrijo, Graz. Najprej smo obiskali Slovensko čitalnico, nato še splošno knjižnico Stadtsbibliothek Graz Nord;
  • 11. 2015 in 23. 11. 2015: organizirali smo predavanja o projektu mobilnosti knjižničarjev, na katerih so kolegice in kolegi predstavili svoje izkušnje (Knjižničarji v svetu – čez planke nad zaplankanost: Breda Karun, Sabina Šolar, Katja Bevk, Urška Bonin, Matjaž Stibilj), predsednica društva Maja Vunšek pa je poročala o obisku konference LILAC;
  • 11. 2015: priredili smo drugo prednovoletno srečanje članov DBG s srečelovom, tokrat v stolpu Škrlovc v Kranju;
  • 3. 2016: drugi pohod po literarnih poteh smo prestavili na pomlad. Tokrat je bil organiziran v Preddvoru, in sicer po poteh prve slovenske pesnice in pisateljice, Josipine Turnograjske;
  • 3. in 11. 4. 2016: dvakrat smo pripravili delavnico o javnem nastopanju, ki ju je vodila mag. Breda Podbrežnik Vukmir.

 

O praznovanju jubileja društva

Letos torej mineva 40 let, odkar so v register društev vpisali spremenjeni naziv našega društva, ki se tako od leta 1976 imenuje Društvo bibliotekarjev Gorenjske. Na praznovanje se je izvršni odbor DBG intenzivno pripravljal že dalj časa. Priprave so se začele že na začetku mandata, intenzivno pa so potekale v letu 2015. Da bi bil jubilej društva še bolj strokovno obarvan, smo z vodstvom ZBDS uskladili celo datum praznovanja, tj. petek, 13. maj 2016. Na ta dan je poleg okrogle mize na temo možnosti ustanovitve slovenskega knjižničarskega muzeja in odprtja razstave Generacija za generacijo: predračunalniške knjižnice na Gorenjskem, Mestna knjižnica Kranj gostila tudi delegate občnega zbora ZBDS.

Praznično leto pa se še ni zaključilo. Pred nami je izdaja spominskega zbornika, predstavitev društva na posvetovanju ZBDS v Mariboru, strokovna ekskurzija v Novi Sad (Srbija) in na koncu še prednovoletno srečanje. Predvsem je pomembno, da delo društva ne stagnira in da sledimo začrtani poti. Tekoči mandat je poseben tudi zato, ker je prvi v zgodovini društva, ki bo trajal štiri leta. Prednost daljšega obdobja vodenja društva je sigurno ta, da se cilje lažje tako načrtuje, kot izvede. Slabost pa, da se nihče od vodstva z društveno dejavnostjo ne ukvarja profesionalno in je zato potrebno tudi veliko drugačnih znanj, da poslovanje teče nemoteno. V tem mandatu smo na primer najprej uvedli novo poslovanje z e-računi in letos še poslovanje z davčnimi blagajnami. V prihodnje je prvi cilj, ki ga moramo uresničiti, postavitev spletne strani, sledi pa pridobivanje statusa društva v javnem interesu.

Izvršni odbor DBG je v tem mandatu zelo aktiven in narejeni so bili koraki k oživljanju društvene dejavnosti. Spremembe se vedno dogajajo počasi, z vztrajnostjo in željo pa se lahko doseže tudi nemogoče. Naše naslednje volilno leto bo tudi leto, ko bo društvo obeležilo 50 let obstoja. Z novim dvoletnim načrtom dela si bomo zastavili nove izzive in tako poskrbeli, da bo vlak Društva bibliotekarjev Gorenjske s pravo paro zapeljal v drugo polstoletje.

Maja Vunšek
Predsednica Društva bibliotekarjev Gorenjske

 

[1] Statut Društva bibliotekarjev Gorenjske z dne 7. 6. 2012.

[2] Vir: http://www.gorenjskiglas.si/article/20160513/C/160519915/1082/1168/drustvo-bibliotekarjev-gorenjske-praznuje-

[3] Vir: http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/file/pdf/stevilka/Knjiznicarske_Novice_26_2016_34_web.pdf

[4] Vir: http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/file/pdf/stevilka/Knji%C5%BEni%C4%8Darske%20_15_12.pdf

Share on FacebookEmail this to someonePrint this pageTweet about this on TwitterShare on Google+